Kranjska Gora

Kranjska Gorja je gorski turistični kraj in pomembno zimskošportno središče. Leži v zgornjem delu Doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko, pod vrhovi Vitranca, Male Mojstrovke, Prisojnika in Razorja. Okrog starega vaškega jedra je zrasel nov, turistični del naselja z hoteli, penzioni, počitniškimi stanovanji, rekreacijskimi objekti in trgovskimi središči.

S sosednjimi naselji Gozd Martuljkom, Podkorenom in Ratečami ter dolinama Planica in Velika Pišnica predstavlja enotno turistično območje s skupnimi pešpotmi, žičnicami, smučišči in programi za hojo in tek na smučeh. Pozimi povezuje kraje smučarski avtobus. Prirejajo mednarodna tekmovanja v alpskem smučanju na Vitrancu in v smučarskih skokih in poletih v Planici.

Kranjska Gora je pomembno izhodišče za izlete in planinske poti, nudi pa tudi drugo raznoliko rekreacijo. Drsanje in kegljanje na ledu je mogoče na drsališču na prostem ob južnem robu Kranjske Gore in ob ugodnih razmerah tudi na jezercu Jasna ob cesti na Vršič. Tenis je mogoče igrati na več igriščih na prostem ob hotelih. Kopanju so namenjeni pokriti bazeni v hotelih, za sončenje in osvežitev na prostem pa so posebej primerne prodnate sipine ob jezercu Jasna. Pod Kranjsko Goro in v Martuljku so ob živahnem rečnem toku Save Dolinke široki beli prodni nanosi.

 

PRETEKLOST

Kranjska Gora je izpričana od 1362. Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. st. malo obljuden, šele proti sredini 14. st. so začeli v večji meri krčiti tamkajšnje gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Zgornji del Dolinke je zaradi ostrih klimatskih razmer komaj primeren za pridelavo žita, zato je tu prevladovala živinoreja, sprva predvsem ovčereja, ki jo je kasneje zamenjala govedoreja.

Nekdaj prometno odmaknjena Kranjska Gora je med I. svetovno vojno postalo strateško pomemben kraj, ko so čez 1611 m visoki preval Vršič iz doline Save v dolino Soče ruski vojni ujetniki zgradili vojaško cesto. Cesta naj bi omogočila avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto.

Zaradi običajno zanesljive snežne odeje od decembra do marca in železnice, ki je vodila skozi Dolino od Jesenic do Trbiža v Italiji, se je po I. svetovni vojni začel razvijati zimskošportni turizem. Ta se je posebej razmahnil po letu 1934, ko so v dolini Planica zgradili smučarsko skakalnico in po 1950, ko so na pobočjih Vitranca postavili prve žičnice in uredili smučarske proge.

 

KULTURNA DEDIŠČINA

Kljub močnemu turističnemu razvoju se je ohranil stari razpored vaškega naselja. Večino starih hiš, kmečkih poslopij koroškega tipa, so zaradi turističnih namenov posodobili. Cerkev Device Marije vnebovzetne v središču vasi je zgrajena v poznogotskem slogu. Ladijski obok, ki sloni na notranjih opornikih in je okrašen z dekorativnim prepletom reber, se zgleduje po koroških vzorih in je najzanimivejši te vrste v Sloveniji. Dve gotski plastiki sta iz 2. polovice 15. stoletja. Med posvetnimi stavbami je najbolje ohranjena 300 let stara Liznjekova, v njej je ob črni kuhinji in ohranjenem razporedu prostorov zdaj etnografska muzejska zbirka. V starem delu naselja je na rojstni hiši spominska plošča J. Vandotu, avtorju priljubljenih otroških zgodb o Kekcu, v naselju pa so skulpture njegovih junakov.